S Kolesom Ob Lepi Modri Donavi (Passau – Budimpešta) 2014

Dodano 07/05/2014 avtor Baba

Mi štirje smo se o tem pogovarjali kar nekaj časa. Najprej kar tako….bolj hipotetično, potem smo se spraševali, če bi to sploh zmogli in ker smo vsi imeli že skoraj vso kolesarsko in popotno opremo…….smo se odločili, da gremo za 1. maja, če bo vremenska napoved ugodna. Toda, kdo bo verjel, da je možno točno napovedati vreme mesec vnaprej! Prvomajski prazniki so se bližali in potrebno je bilo tvegati in naročiti prevoz, ki nas bo skupaj z našimi kolesi in prtljago dostavil do začetka poti in nato prišel zopet po nas…kjer koli bi že omagali (če ne bi zdržali do načrtovanega cilja). Glede na to, da smo bili na začetku kolesarske sezone, smo pred odhodom skupaj spravili vsak do 100 prevoženih km, da so se naše »tazadnje« vsaj malo navadile na trdi sedež kolesa. Teden pred odhodom mi je Velecenjeni prepovedal gledati vremensko napoved, ker sem bila čisto znervirana od napovedanih nalivov in neviht. Pa tudi  nizke jutranje temperature niso bile preveč obetavne. Toda, s stališča, da so zanesljive in predvidljive stvari dolgočasne…..se je nam obetalo zanimivo potovanje!

Za glasbeno kuliso med branjem:

Preberi preostanek članka »

Kategorija: Moje poti | Oznake: , , , , , | 6 komentarjev

Moji Velikonočni Pirhi

Dodano 17/04/2014 avtor Baba

Kako hitro teče čas….in že je pred vrati Velika noč. Letos je sicer malo kasneje kot lani, pa vseeno tako kmalu. V tem času so pogoste besede kot so: šunka, potica in seveda…pirhi! Pri nas negujemo tradicijo tako, kot smo bili navajeni od malega in tako je vse našteto in še kaj vključeno v “žegen”, ki se použije za velikonočni zajtrk. Vse je tako, kot so delali naši stari, samo potico raje zamenjam za domači kuglof, šarkelj oz. rozinovo potico. Kakor koli ga že imenujemo, važno je, da je v njem polno rozin, dobro namočenih v rum! Takšen kuglof je že pred dobrimi tridesetimi leti po pošti potoval k Velecenjenemu v Zadar, kjer je služil vojsko. Moj Krjavelj pa od vseh potic in podobnih zadev je samo moj kuglof. In pirhi…. ne spomnim se, da bi katera Velika noč minila brez barvanja jajčk. Barvala sem jih kot otrok, preden sem imela svoja dva…in barvam jih tudi sedaj, ko sta že oba bolj ali manj od doma. Vedno se najdejo novi mali otročki, ki mi služijo kot izgovor, da vsako leto ustvarim kakšen poseben pirh tudi zanje.

zajeczajec od stranijajcekpiscanec 3piscanec 5Tako sem lansko leto naredila malega jajčka-zajčka, ki je imel prava kosmata ušeska in repek. Namesto smrčka srček in med zobki deteljico. Ta je bil namenjen naši mali Zali deklici.  Letos pa sem domačo račjo jajčko spremenila v rumenega piščančka za ljubko malo okroglooko deklico. Jajček sem rumeno pobarvala z barvo za pirhe in nato iz ostankov, ki jih pač najdeš doma oblikovala rdečo kronico/rožo, iz oranžnega traku sem naredila kljunček, iz pravih peresc pa krila. Iz ostankov zelene rafije je kar mimogrede nastalo še gnezdo, ki služi tudi kot ličen podstavek za piščančka. Preberi preostanek članka »

Kategorija: Ustvarjanje | 1 Komentar

Podlaga Za Sanjarjenje

Dodano 10/04/2014 avtor Baba

V osnovni šoli nam je pred mnooooogimi leti, naša učiteljica za zemljepis polagala na naša srca: “Dekleta, sanjarite in sanjajte! Saj dokler  sanjate ste mlade!”

Pogovarjala sem se pred časom z nekaterimi mojimi takratnimi osnovnošolskimi sošolkami, pa se nobena ni spomnila teh besed. Jaz pa se točno spomnim te “tovarišice” in učilnice kjer nam je to svetovala. In veste kaj – prav je imela!

Evo, nekaj za podlago iz tistih naših mladih dni…..Meni je še vedno enako lepa.

Kategorija: Drobtinice | 1 Komentar

Čokoladna Torta S Temnim Pivom

Dodano 06/04/2014 avtor Baba

tortaNaš sine je imel rojstni dan in že nekaj zadnjih let mu za ta dan naredim čokoladno torto s temnim pivom. Takšna, na nek način presenetljiva, “bolj moška” torta (čeprav so nad njo navdušeni vsi, tudi naša mala zala Deklica). Lahko se uporabi katero koli temno pivo, jaz pa sem letos uporabila Guinessa, kot je zapisano v receptu, tu: http://www.kulinarika.net/recepti/13128/sladice/guiness-cokoladna-torta/

Mimogrede sem naredila še nekaj muffinov iz enake mase, samo da sem v vsakega dalamuffini še dva koščka temne čokolade preden sem jih dala v pečico. Vsi so dobili zapeljivo “pivsko peno”  iz mešanice mascarponeja, Philadelpfija sirčka z dodatkom stepene sladke smetane. Kljub precejšnji količini sladkorja, ki jo veleva recept (jaz sem dala rjavega, ker sem ga ravno imela pri roki), torta sploh ni sladka. Piva pa ne okusijo niti stalni pivci te pijače. Čeprav torta, razen penaste “kapice”, nima nobenega drugega nadeva ni suha in ima prijeten poln – zelo čokoladen okus.

Zelo uporaben recept. Hitro narejena torta in muffini in zanimiv izgled. Jaz si vsako leto izmislim nekaj novega za krašenje torte. Letos sem tako iz črne čokolade na hitrico “narisala” dva pivska kozarca na alufolijo. Počakala sem, da sta se strdila in ju nato potisnila v peno.

Po našem prvem letošnjem pikniku je bila danes tale torta za piko na i.

 

 

Kategorija: Za brbončice | 2 komentarja

Delo Osvobaja

Dodano 02/04/2014 avtor Baba

gredaSo rekli: “Arbeit macht frei”! Pa zdrav duh v zdravem telesu in kar je še takšnih parol. Vendar dejstvo je, da je tu pomlad in torej kakšne velike izbire ni. Na vsakem vogalu na nas preži delo in nemogoče se mu je izogniti. Še naš par indijskih tekačic čisto zmeden teka od ene do druge gredice in veselo kljunari po prekopani zemlji. Dela je toliko, da vsaj pri nas, niti slučajno ne bo mogoče vsega opraviti v pravem času. Torej delamo postopoma korak za korakom, tako “kot nam delo kaže” bi rekla naša teta. Preberi preostanek članka »

Kategorija: Vrtnarjenje | Komentiraj

Trpežno Blago

Dodano 20/03/2014 avtor Baba

kuhnsek 2Spomnim se iz rane mladosti, da je moj atika (stari oče) nosil preko hlač »firtuh«, kot so ga po vaseh  v tistih časih nosili moški. »Kuhnšek« smo rekli takim predpasnikom v naših koncih. Bil je modre barve in iz trpežnega materiala. Spominjam se, da sem v nižjih razredih osnovne šole še nosila celo tiste črne narokavčnike iz črnega klota, ki so preprečevali prehitro obrabo oblačil na rokavih. Na sploh so v tistih časih moje rane mladosti bili trpežni materiali zelo iskani in cenjeni. In tako sem nekako z mlekom posrkala vase prepričanje, da je vse kar je trpežno tudi cenjeno in spoštovano. Pri nas pozimi nismo kurili v prostorih kjer smo spali in ker je naš ati potreboval svež zrak, veeeliko svežega zraka, smo tudi spali ob odprtih oknih. Za atija smo ob najhujšem mrazu dajali električno blazino v posteljo, da  mu je bilo lepo toplo. Zame je bilo normalno, da sem se zarila v ledeno mrzlo posteljo in se pol ure tresla pod debelo tuhno, dokler se končno nisem toliko ogrela, da sem lahko zaspala. Če me je ponoči slučajno »kam pritisnilo« sem preklemansko premislila, ali je res nujno, ker smo imeli wc na koncu dooolgega hodnika. Nihče (z mano vred) ni niti pomislil da je s tem kaj narobe in da ubogega otroka morda prehudo zebe. Otrok se na kmetih pač ne razvaja in morajo biti odporni. Ubogi ati je druga stvar – on dela za vse nas in na njega je treba gledati! Preberi preostanek članka »

Kategorija: Drobtinice, Okruški | 2 komentarja

Moji Sejančki – Moje Sadike

Dodano 18/03/2014 avtor Baba

Lansko leto, ko sem se zopet “povrnila k svojim koreninam” in resneje zastavila vrtnarjenje, sem se odločila, da bom vzgojila tudi nekaj svojih sejančkov. Postrgala sem po svojih mladostnih spominih, kako smo te stvari počeli nekoč doma. Malo sem se zanašala tudi na našo teto, vendar se ona vzgojno ničesar ne spomni ravno takrat, ko bi bilo najbolj koristno. Tako sem morala črpati večinoma samo iz svojih “zalog” in pa “stric Google” mi je kot po navadi zvesto stal ob strani. Preberi preostanek članka »

Kategorija: Vrtnarjenje | Oznake: | Komentiraj

Teden Avanture V Maroku

Dodano 05/03/2014 avtor Baba

15. 02. – 22. 02. 2014

15. 02. – sobota – polet (Bergamo – Fez)

zemljeviid mNajina pot v Maroko se je spremenila v avanturo že na letališču v Bergamu, kjer sem stala s prtljago v levi roki v vrsti med kupom malih otrok “united colors” in z desno roko pošiljala sms-e prijateljici, ki je imela doma popadke že na 5 minut. Zdaj se je zgodilo že drugič, da sem nekje nad oblaki, ko rojevajo ženske, ki so mi blizu. Potem se je pa zataknilo še pri čekiranju. Prvič, odkar potujeva se nama je zgodilo kaj takega. Ampak vsaka stvar je enkrat prvič. Tudi prtljago so mi zgubili samo enkrat in tudi takrat sva letela iz letališča Bergamo. Takale stvari na začetku poti te kar malo spravijo iz tira. Morala sva dobiti še vozovnici, ker je računalnik kazal, da imava samo rezervacijo. No končno sva dobila karti za sedeža povsem v repu aviona (baje je to najbolj varen del; se kdo spomni stevardese od JAT-a Vesne Vulović, ki je preživela strmoglavljenje letala samo zato, ker je bila v repu letala). Opremljena s kartami, pregledana od carine in policajev sva se vkrcala na enega od treh avtobusov, ki so nas popeljali do aviona. Preberi preostanek članka »

Kategorija: Moje poti | Oznake: , , | 1 Komentar

Naše Permakulturne Visoke Grede

Dodano 03/03/2014 avtor Baba

Nad visokimi gredami se navdušujem že lep čas. Všeč so mi, ker jih lahko narediš poljubno, tam kjer želiš in s tistim kar imaš pri roki. Najina prva »visoka greda« je bila precej nizka – v bistvu sva naredila nekakšno permakulturno gredico za vrtom in jo ogradila z odpadnim lesom. Nanjo sva nato lansko leto poizkusno posadila nekaj zgodnjega krompirja kifeljčka na francoski način (pod slamnato zastirko). Čeprav je bil to bolj eksperiment, sva bila zadovoljna, saj zaradi ograde zemlje ni spiral in odnašal dež. Zaradi zastirke pa je bilo potrebno veliko manj zalivati, pa tudi plevela je bilo manj.

Na podoben način sva ogradila še malo okroglo gredico okrog jablane in na njo posadila bučo čajoto, da se je nato lahko vzpenjala po vejah, vmes pa sem potaknila še kakšen brokoli in brstični ohrovt za pozimi.

Skratka, po teh prvih poizkusih, se mi je zdelo, da je prišel čas, da postaviva nekaj resnejšega. Lansko leto sem vzgojila cel regiment raznobarvnih paradižnikov, ki sem jih morala posaditi v lonce, ker mi je na vrtu zmanjkalo prostora. Vam povem, je bilo kar veliko dela z zalivanjem v lanskem sušnem in vročem poletju. Potem pa je bilo še tisto hudo neurje, ki je prevrnilo in polomilo kar precej loncev s paradižniki vred. Preberi preostanek članka »

Kategorija: Vrtnarjenje | Oznake: , | 2 komentarja

Pehta In Krjavelj

Dodano 11/02/2014 avtor Baba

Pri nas so doma pravljice in pravljična bitja in še kakšno bitje s katere druge dimenzije bi se našlo, zato ni čudno, da imamo tudi našo lastno izvedbo Pehte in Krjavlja.

Takoj, ko se nam je rodilo prvo dete nam je bilo jasno, da z njo ne bo dobro češenj zobati. Če je res, da so otroci največji učitelji staršev, potem je naša z našim šolanjem pričela že takoj ob rojstvu. Midva z Velecenjenim pa sva bila bolj ali manj dobra učenca. Mala deklica je kmalu pokazala samosvoj značaj in posebno osebnost. Marljiva, pridna, tiha, stroga do sebe in drugih, naporna (kadar nisi zmogel slediti njenim sanjam) in zelo skromna. Zaradi vsega tega jo okolica spoštuje in se je včasih celo malce boji. Vedno vsem na voljo in z močno osebnostjo, ki se ji stežka približaš. Taka je naša Pehta. Deli zdravilne kapljice in ne pričakuje hvaležnosti pa tudi razumevanja ni vedno deležna.

Precej let je nato preteklo, da sva se opogumila za  nadaljevanje najinega “šolanja”. Prepričana, da nama je osnovno šolanje naše prvorojenke dalo takšne osnove, da za nadaljnji “študij” ne bo nobenih problemov. Ja, pa smo dobili bitje iz povsem druge zgodbe – Jurčičevega Krjavlja. Nabritega, glasnega, trmastega in svojeglavega. Nikoli ne veš točno kaj ima za bregom. Tudi on sledi svojim sanjam, samo, da vedno išče bližnjice in olajšave. Glasno se bori za svoje pravice, ko so na vrsti obveznosti, pa po navadi……..nima časa. Na trenutke ima človeka, da bi ga zadavil, vendar te že v naslednjem razoroži s pravo besedo in pametnim stališčem. Včasih sva midva bila hude besedne dvoboje iz katerih je po navadi izšel on kot zmagovalec. Njegova najlepša lastnost pa je, da ni zamerljiv (za razliko od mene, če sem čisto iskrena). Pri življenjskih padcih, ki si jih pridela, stakne kašno prasko, vendar prilepi nanjo obliž in že drvi na nove fešte in nove sestanke……

Tale dva junaka naših zgodbic smo sedaj lepo porazdelili po Sloveniji, da bodo še drugi deležni njunih učnih lekcij. Tako Krjavelj seka hudiča na pol v Mariboru. Naša Pehta pa deli kapljice kulture v Ljubljani. Pravkar se pripravlja na avtorsko premiero v kateri s Tuzo pokažeta: What remains (Kar ostane)…..

v povezavi na:

http://www.spanskiborci.si/7/474/dvojni-avtorski-vecer-clanov-enknapgroup.html

 

Kategorija: Uncategorized | 1 Komentar