Buča Špagetarica

Okvir stare tople grede smo lani odstranili z vrta, ker nismo vedeli kaj z njim, smo ga prestavili na zunanjo južno stran vrta. In ker se pri nas po permakulturno vsaka odslužena reč za nekaj ponovno uporabi, smo ga napolnili z ostankom uležanega konjskega gnoja. Spomladi, ko je bil čas za sajenje buč, sem se spomnila, da smo v mojih otroških letih pri nas na kmetiji buče sadili na kompost ob gnoju. Po vrhu gnoja sem tako nanosila v kupčkih nekaj zemlje in posadila buče (dva groba muškatnih, dva maslenk in dva špagetaric)….prepričana, da vse itak ne bo “ratalo”. Pa je…vse je zraslo in pričelo bujno preraščati gnojni kompostnik in ograjo k sosedom. Za naslednje leto zato že premišljujem o nekakšnem plezalu za buče, ki jih bo zadržal na naši strani ograji in dvignjene od trave, kar bi naj preprečilo gnitje. Velecenjeni ima preko zime čas, da pogrunta izvedbo na osnovi moje ideje. Malo je jamral, pa to sem že itak navajena…..na koncu pa vse naredi, tako kot je prav.

Med najinim letošnjim dolgim dopustom so bile buče bolj “žejne”, kot bi bilo priporočljivo, zato pridelek ni bil zelo velik. Pa vseeno dovolj, da smo dobili od vsakega predstavnika buč po nekaj plodov. Muškatne in maslenke sem že pripravljala, za špagetarice pa sem vedno mislila, da sem posadila napačno seme. Kaj pa vem, sem menda bila mnenja, da bodo špageti tako lepo zviti v notranjosti kot v vrečkah iz trgovin, ali kaj! Pa sem malo povprašala “strica Googla”, ki je moj največji vir informacij …. in se poučila kako je s temi špagetaricami. Sedaj lahko iz prve roke sporočim, da so špagetarice odlična zamenjava za “taprave” špagete (sploh za vegetariance). 

srednje velika špagetarica – za dva krožnika

Priprava buče pa gre takole: bučo prerežemo po dolžini (lahko jo skuhamo sicer tudi celo), iz nje poberemo mehki del sredice s semeni (ki jih lahko spečemo v pečici za grickanje). Izdolbljene polovičke pa lahko kuhamo ali pečemo. Jaz sem se odločila za kuhanje. V slani vodi sem jih kuhala okoli 20 minut (odvisno od velikosti buč). Buče so kuhane, ko lahko z vilico brez problema prebodemo olupek. Po mojih dosedanjih izkušnjah je fino, če ostanejo špagetki še malce “al dente”. Nato sem jih vzela iz vode in toliko ohladila, da se nisem ravno popekla, ko sem jih držala v roki. Z vilico sem skraspala meso od stene bučk in takrat se pokažejo ti v bučko “vdelani” špagetki – kot nekakšne jajčne testenine izgledajo. Med kuhanjem buče sem pripravila še sirni preliv. Sicer se lahko uporabijo vsi možni recepti za prelive, kot pri navadnih testeninah. Jaz pa sem ga pripravila iz smetane za kuhanje, dodala sem nekaj philadelphija sirčka, še malo naribanega sira, ki nam je ostal od peke pice in vse skupaj začinila s soljo in malce muškatnega oreščka in na koncu dodala še žlico kisle smetane. Vse skupaj sem prelila po špagetih in za okras ter barvno dodala moje mini rdeče paradižničke, ki sem jih predhodno na hitro popražila na olivnem olju z listi bazilike in strtim česnom.

Mmmmm, naša Pehta, ki smo jo prejšnji teden imeli malce doma, je bila navdušena! In tudi jaz zelo priporočam!