Naše Permakulturne Visoke Grede

Nad visokimi gredami se navdušujem že lep čas. Všeč so mi, ker jih lahko narediš poljubno, tam kjer želiš in s tistim kar imaš pri roki. Najina prva »visoka greda« je bila precej nizka – v bistvu sva naredila nekakšno permakulturno gredico za vrtom in jo ogradila z odpadnim lesom. Nanjo sva nato lansko leto poizkusno posadila nekaj zgodnjega krompirja kifeljčka na francoski način (pod slamnato zastirko). Čeprav je bil to bolj eksperiment, sva bila zadovoljna, saj zaradi ograde zemlje ni spiral in odnašal dež. Zaradi zastirke pa je bilo potrebno veliko manj zalivati, pa tudi plevela je bilo manj.

Na podoben način sva ogradila še malo okroglo gredico okrog jablane in na njo posadila bučo čajoto, da se je nato lahko vzpenjala po vejah, vmes pa sem potaknila še kakšen brokoli in brstični ohrovt za pozimi.

Skratka, po teh prvih poizkusih, se mi je zdelo, da je prišel čas, da postaviva nekaj resnejšega. Lansko leto sem vzgojila cel regiment raznobarvnih paradižnikov, ki sem jih morala posaditi v lonce, ker mi je na vrtu zmanjkalo prostora. Vam povem, je bilo kar veliko dela z zalivanjem v lanskem sušnem in vročem poletju. Potem pa je bilo še tisto hudo neurje, ki je prevrnilo in polomilo kar precej loncev s paradižniki vred.

Za našo hišo na južni strani imamo manjšo vzpetino, ki je nastala, ko smo tja zvozili ostanke porušenega hleva. Ta nasip nas je leta 1990 obvaroval pred poplavami, zato smo ga  hvaležno obdržali, ga prekrili s čisto malo zemlje, toliko, da smo lahko posejali travo. Do sedaj je bil to naš zeleni griček, ki ga je uporabljal samo Žak za svoj dirkalni poligon. Pravi izziv neizkoriščenega prostora, kot nalašč za visoko gredo.

Pri meni je od ideje do izdelave kratka pot, pri Velecenjenemu pa je pot malce daljša in trnova….vsaj zame. Sedaj sem se že naučila, da sem potrpežljiva. Kadar sem v kakšno stvar precej prepričana in to povem našemu Velecenjenemu, naletim na milijon ugovorov zakaj NE bo šlo. Potem moram počasi, zeeelo počasi pridobivati proti-podatke zakaj BI šlo. In še kasneje, kako BO šlo. In potem kar naenkrat to ni več moja ideja ampak odlična ideja Velecenjenega. Material se nakupi takoj že drugi dan in projekt zaživi v trenutku! Verjetno je to zato tako, ker mora idejo začutiti kot svojo.

Velecenjeni je tako konec jeseni 2013 zakoličil »mojo željo« – našo visoko gredo na neizkoriščenem prostoru na vzpetini nad skalnjakom.  Zaradi čim boljše izrabe prostora sva se odločila, da bo greda v obliki črke U. Zunanje mere stranic. 3m x 5m x 3m in višine cca 60 cm (če bi bilo po moje bi bilo višje).

ogrodje za visoke grede

Postavitev ogrodja na vzpetino

Zaradi lažjega sajenja in obdelovanja gredic tudi ne sme biti preširoka, zato sva se odločila za širino okoli enega metra. Najprej je bilo potrebno odstraniti zgornjo plast travne ruše (dobrih 10 cm, nato pa je spodaj že bil odpadni material starega hleva, ki bo sedaj služil kot dodatna drenaža).

Nabavila sva smrekove polovice, z bio (naravno) zaščito proti plesni in lesnim zajedavcem. Velecenjeni je vse lepo izmeril in razžagal, nato pa so se že kmalu začele prikazovati stene gredic. Znosila sva jih na vzpetinico in pričela s sestavljanjem celotne grede.

Na dno sva pritrdila mrežo

Položila sva vodoprepustno folijo

Ko se Velecenjeni loti dela……….steče vse kot je treba in znamenite bese, da se kaj ne da, enostavno ne obstajajo več. Ogrodje za visoke gredice v obliki črke U je bilo kmalu postavljeno. Všeč mi je, da bo na gredico lahko sijal sonček ves ljubi dan. Na tla sva nato položila pocinkano mrežo (2 cm) proti škodljivcem in jo pritrdila na leseno ogrodje, čeprav vem, da se škodljivcev čisto pač ni moč ubraniti – je pa vsaj občutek boljši. Čez mrežo je položena vodoprepustna folija, ki sva jo z velikim sponkačem pritrdila tudi na notranjo stran ogrodja. Na dno je Velecenjeni položil nekaj malega vej in suhega grmičevja, kolikor smo ga imeli. Za dodatno drenažo sva uporabila tudi odpadni material od naše stare kopalnice.

Odpadna ovčja volna

Namesto filca sva uporabila odpadno ovčjo volno. Velecenjeni je prevozil kar nekaj bližnjih in daljnih hribov in obiskal kar nekaj gorskih kmetij, kjer je nabral dovolj odpadne ovčje volne. Na koncu sem ga imela na sumu, da je pri teh obiskih odročnih kmetij kar užival. Kmetje so pa tudi radi in skoraj zastonj dali odpadno volno, ki se je sicer težje znebijo. To »nežno dehtečo« volno sva nato namočila z vodo in jo porazdelila po drenaži. Upam, da bo volna za rastline odličen vir dušika, toplotne izolacije in da bo pomagala zadrževati vlago v gredicah, pa še škodljivcem baje smrdi – tako, da upam, jih ne bo blizu.

njivska zemlja s konjskim gnojem

vrtna zemlja s humusom

Na plast volne smo nametali zemljo s travno rušo, ki je ostala od izkopa za visoke grede.  Nabaviti sva morala še okoli 3m³ navadne njivske zemlje. Preko prijateljev sva nekako prišla še do kvalitetnega konjskega gnoja, s katerim sva izboljšala kvaliteto nasuti zemlji. Čisto na vrhu pa sva nasula  še dobrega ½ m³ kvalitetne vrtne zemlje in humusa.

Proti koncu izdelave so visoke grede postale čisto osebni projekt Velecenjenega in vanj skorja nisem posegala več.

Na koncu sva na zemljo naložila še slamo. Malo, da zemlja preko zime ne bo gola, pa tudi zato, da se bo slama lahko že malce vdelala v zemljo in bom lahko spomladi čim prej sadila (po permakulturno) sadike pod njo.

in še slamnata odeja za konec