Najtežji so začetki, čeprav bi se moji učitelji joge ne strinjali čisto s tem – oni namreč trdijo, da je še težje vztrajati. Seveda imajo prav – toda trenutno se ubadam z začetkom. Začetkom mojega bloganja. Najprej naj omenim, da mi beseda blog ne sede najlepše v uho. Tako nekako trdo zleze z jezika in se skotali preko zob na plano. In potem se baje še sedaj niso čisto točno dogovorili kaj je tisti, ki ga piše: blogar ali bloger. Na Wikipediji v zameno za blog ponujajo besedo spletnik. Ja, in kaj je po tej verziji tisti ki ga piše? Spletkar ali spletkarka?! Kakorkoli, dokler ne bodo izumili kakšne boljše besede bom jaz medtem malo blogala in malo spletkarila na tem mestu.
V resni vezi (kot se sedaj reče, mi pa smo rekli, da smo poročeni) sem že več kot trideset let. Pred slabimi tremi leti pa je v moje življenje vstopil nov moški. Priznam, da me je kar malce presenetil in moram priznati, da me ni pustil čisto ravnodušne. Kar precej si je dal opravka z mano in mi dopovedoval, da je sedaj čas, da storim kakšno stvar, ki bi si je pred leti ne drznila. Še marsikaj mi je šepetal na uho, pa ni bil moj tip, zato sva se takoj po mojem rojstnem dnevu razšla. Zasejal pa je seme, tale moj Abraham! Ne bom se podrobneje predstavljala, ker me tisti, ki me boste kdaj brali, tako že poznate. Razložim naj malo samo naslov mojega bloga. Torej, krpanka: ker bo tale blog pisan, kot je krpanka in raznolik, kot ga ponuja življenje. Izkušene: ker mi je moja draga mlada prijateljica že pred časom prepovedala uporabo besede starejša, češ, da nisem stara temveč izkušena. in babe: baba pa nikakor ni (kot so včasih hudobno radi rekli) tista ženska, ki ima en zob in zize (se to lahko napiše na blog?) do pasu! To je starejša izkušena, sočutna, humorja polna, modra ženska, ki s pridom uporablja izkušnje iz svojega (dolgega) življenja in jih z veseljem deli z drugimi.
Na tem mestu bom morda izdala tudi kakšno pikantno (in do sedaj vam še neznano) podrobnost o meni. Poznam skoraj vse zadrege tega sveta na osnovi lastnih izkušenj in z veseljem bom delila vse te “umazane” podrobnosti iz mojega življenja s tistimi, ki bodo to želeli.
Krog in krog mene so sami strokovnjaki od “faha” in ker je po navadi kovačeva kobila vedno bosa, sem se odločila, da tokrat tega ne bom dovolila. Vsak od “mojih” vrlih računalničarjev je prispeval svoj delež…..toda, če ne bi bilo tistega, ki me je tako vztrajno (in predvsem dolgo) prepričeval, da velja poizkusiti, ne bi bilo nič iz tega. Že ve kdo je, in hvala mu za to, da mi je dal pogum. Moj Velecenjeni mi je izrecno prepovedal omenjati kakršno koli ime, ker trdi, da so takšne objave na spletu poseg v zasebnost človeka. Se mi kar dozdeva katera zasebnost ga najbolj skrbi, khmmm……tista, o kateri največ vem, itak!
Uf,,uf,,, sem že mislila na sredini branja, da mi je kaj všlo? dobro da sem prebralal do konca.
Odlično, lepo tako je to ko imaš polno življenje in izkušnje.
Hvala ker ih deliš z nami