browser icon
You are using an insecure version of your web browser. Please update your browser!
Using an outdated browser makes your computer unsafe. For a safer, faster, more enjoyable user experience, please update your browser today or try a newer browser.

Babin Recept Za Domače Parkeljne/Parklje

Objavil dne 06/12/2014

Pa diši, diši….tako kot je nekoč, ko je moja mamka ponoči, ko sem spala pekla v krušni peči parkeljne zame. Že dan prej mi je kazala rdeče večerno nebo in mi skrivnostno razlagala, da to pomeni, da sv. Miklavž peče piškote, zato, da je nebo tako žareče rdeče. In jaz sem v mislih kar videla kako tam zgoraj pridni angelci šibajo z namaščenimi pekači sem ter tja in kako se za njimi vije oblak moke, sladkorja v prahu in vonj po cimetu…….sv. Miklavž pa sedi pri mizi in nadzoruje peko.

RECEPT  ZA  MOJE  PARKELJNE

½ kg mokepeka 1
40 g masla
¼ l mleka
30 g kvasa
50 g sladkorja
2 jajci
žlička soli
limonina lupinica

in ne, tudi pri parkeljnu  pri meni ne gre brez ruma

Moko presejemo v skledo, na sredini naredimo jamico in vanjo nadrobimo kvas, ki ga zmešamo z malo sladkorja, moke in dodamo nekaj toplega mleka. Pustimo na toplem kakšnih 15 minut, da kvas naraste. Medtem na sopari stopimo maslo. V vzhajan kvas nato dodamo preostali sladkor, mleko, jajci, limonino lupino, sol in žlico ruma. Premešamo in na koncu dodamo stopljeno, malo ohlajeno maslo. Dobro pregnetemo testo. Ko dobimo lepo gladko in rahlo testo ga pustimo vzhajati dobre pol ure. Jaz iz te količine naredim tri parkeljne. Tokrat sem prav tehtala in je na vsakega odpadlo 30 dag testa. Nato se lotimo ustvarjanja parkeljnov. Meni grejo tisti trgovinski kar malo na jetra – kot taki socialistični vojaki s tekočega traku. Po moje pa morajo imeti peklenščki vsak svoj karakter. Moji jih že imajo – vsako leto poustvarjajo kakšen nov karakter. Pač glede na potrebe kam so namenjeni. Letošnjo četicopeka3 sestavlja en moj klasični peklenšček z verigo v rokah, drugega sem »ujela« v plesnem skoku in okoli vratu sem mu zavezala kravato. Oba sem fino narezala s škarjami, tako da sta prava kosmata hudiča. Tretji oz. tretja pa je gospodična peklenščkova, ker je namenjena naši Zali deklici. Ker se malce boji parkeljnov, sem ji nadela krilce. Pri oblikovanju je treba imeti v mislih, da bodo še vzhajali in se tako precej »zredili«, zato je bolje, da naredimo bolj vitke peklenščke. Torej, ko so gotovi jih lepo pokrijemo in jih pustimo na toplem še kakšnih dobrih 20 minut, nato jih pomažemo s stepenim rumenjakom tam kjer želimo, da so temnejši in jih damo v »pekel« (pečico na 190⁰C) kjer ostanejo dokler niso lepo zapečeni (okoli 15-20 minut oz. glede na velikost parkeljna). Ko jih vzamemo iz pečice pregledamo kako je z njihovimi rozinastimi očkami. Po mojih izkušnjah znajo velikokrat preveč potoniti v testo. Nič hudega, v luknjico kjer mora biti oko samo dodamo novo rozino. V zarezo za usta pa porinemo dolg rdeč jezik. Včasih so naši domači parkeljni obvezno imeli tudi kar konkretne šibe v rokah. Gospodični parkeljnovi pa sem v roke potisnila raje šopek posušene sivke.

Skoraj preveč prijazno so me gledali tile moji peklenščki s tistimi svojimi sladkimi rozinastimi očkami.

Mimogrede – včeraj sem po dolgem času videla na TV kako poteka miklavževanje sedaj v našem glavnem mestu. Pregovorni nasmešek župana najlepšega mesta na svetu je bil za to priložnost še posebno mil in je bil huda konkurenca sv. Miklavžu. Ne morem si pomagati, ampak tale sveti mož bi bil s kučmo bolj verodostojen dedek Mraz, kot je bil pa sv. Miklavž. Kot so mene učili, je bil svetnik jako skromen. O angelčkih raje ne bi, ker so zame angeli pač nežna, eterična bitja. Parkeljni pa, tiljubibogec, ti so pa sploh razred zase. Ne vem po kom se zgledujejo kostumografi, ki oblačijo parkeljne, toda pri vseh možnih pripomočkih, ki so sedaj na voljo, bi se lahko bolj potrudili. Parkeljni iz moje mladosti so bili res pravi peklenščki, tako, da si kar verjel, da so prikopitljali naravnost iz pekla. Fantje so si namontirali prave kravje rogove. Oblečeni so bili v ovčja krzna in na oči so si dali motoristična očala in kaj ti jaz vem kako so naredili, da se jim je za temi očali prižigala rdeča luč…..In to 50 let nazaj! Ko so ti močni kmečki fantje še zarjoveli in vrgli po tleh prave verige….opalaaaa… to smo molili in verjeli, da nas odvlečejo naravnost pred samega poglavarja Luciferja!

Tile naši sedanji parkeljčki so pa bolj tako-tako……no, mestni, otroški, šibki….. Ne vem zakaj so pobarvani na rdeče (morda so režimsko nastrojeni…) še manj pa so mi jasni tisti brki »ala Filip Flisar«. Možno pa tudi, da jim je za model bil sam Anonimous. Kdo bi vedel in razumel…..anonymous

parkelj2

2 Responses to Babin Recept Za Domače Parkeljne/Parklje

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja