browser icon
You are using an insecure version of your web browser. Please update your browser!
Using an outdated browser makes your computer unsafe. For a safer, faster, more enjoyable user experience, please update your browser today or try a newer browser.

Moje Doma Narejene Novoletne “Smrečice/Drevesca”

Objavil dne 07/12/2014

V mojih otroških letih sva z atijem pred decembrskimi prazniki šla v naš gozd in posekala primerno smrečico. Vso okrašeno in sijočo smo jo občudovali ves konec decembra in kadar nismo preveč kurili, je zdržala skoraj do svečnice. Potem pa je romala revica suha in gola skoraj brez iglic na kompost zadaj za hišo. Vedno se mi je zdelo, da ji vračamo z nehvaležnostjo za vse tisto veselje, ki  nam ga je nudila med prazniki.

smreka mahanina smrekaČez leta, ko sva z Velecenjenim imela svoja otroka smo raje nabavili majhno smrečico, kakršne so prodajali v loncih. Po praznikih smo jo nato z loncem vred prestavili na vrt in jo preko leta pridno zalivali. Ponavadi je takšna smrečica z nami preživela največ tri decembrska praznovanja. Ko je “prerastla”, smo jo iz praznične smreke prekvalificirali v vrtno smreko, saj smo jo vzeli iz lonca in posadili čisto zadaj na vrt. Otroka sta odrasla in tam zadaj na vrtu imamo pravi mali gozdič iglavcev. Kljub temu, da naša “tamala” dva že dolgo nista več mala še vedno vsako leto okrasimo naš dom – zase. Zato, da se  nekako zahvalimo preteklemu letu za vse dobro in pričakamo novo z upanjem, da bo do nas prijazno. Le smrečic zadnja leta ne kupujemo več. Obožujem naravne materiale, zato so me tiste plastične  od nekdaj živcirale. Saj vem – praktične so, ker jih lahko uporabimo vsako leto znova in….iz njih ne odpadajo iglice! Pa sem se pred leti zamislila, malo pobrskala po literaturi in naredila ponaredek novoletne “smrečice” sama. Pogoj je bil, da bo uporabna večkrat, da bo poceni, da ne bodo odpadale iglice z nje in seveda – da bo iz naravnih materialov.

Na severni strani naše hiše raste tisti zoprni tanek mah, ki pa je zdaj doživel svojih pet minut in bil končno koristen. Previdno sem pobirala tanke zgornje plasti mahu s čim manj zemlje in ga nato na papirju nekaj dni sušila v kurilnici. V bližnji cvetličarni sem dokupila še nekaj posušenih plasti podobnega maha za vsak slučaj. Nato sva z Velecenjenim iz trdega kartona naredila slab meter visok stožec, na katerega sva nato z lepilom za les lepila zaplate maha. Na koncu sva cel stožec še dodatno utrdila in ga povila s tanko žico. Za lepši izgled sva tulec z mahom ovila še s suhimi trtami z naše brajde.

Slika1558

 Slika1563

Slika1561Da bi utrdila trdnost in obliko “drevesca” je Velecenjeni iz dveh deščic zbil križ, ki ga je nato potisnil v luknjo na dnu stožca. Na koncu je bilo potrebno samo še pobrskati za kakšnim čudnim rogovilastim polenom, ki ga je bilo težko stlačiti v naš kamin in že je drevesce dobilo tudi pravo deblo. Ovito z drobnimi lučkami in domačimi okraski nas tako razveseljuje že štiri leta in še vedno je lepo, kot prvi dan.

Naša Pehtica je že dolga leta v Ljubljani in s svojim gnadlivim knezom  živi v malem podnajemniškem stanovanju, ki poleg njune mačke komaj prenese še kakšno novoletno drevesce. Glede na večno kronično pomanjkanje časa pa kakršnokoli odpadanje iglic sploh ne20141130_140206 eiffl 1pride v poštev. Ker pa je naša punca umetniška dušica in njen gospod prav tako, sem se odločila zanju na hitrico narediti eno tako sodobno večnamensko “smreko”, ki sta jo dobila za letošnjega sv. Miklavža. Seveda je bila jako poceni in razen stiropora za podlago iz samih naravnih materialov. Iz treh suhih bambusovih palic sem  naredila piramido in jih na vrhu zvezala. Vmes sem z vezicami, ki jih uporabljam na vrtu (tiste ovite v papir, da ne ranijo rastlin) vezala krajše narezane dele bambusovih palic od dna piramide proti vrhu. Poizkušala sem jih razporediti čim bolj razvejano, tako da bi spominjale na veje pri smreki. Te “veje” bodo služile za obešanje okraskov. Ko sem pričvrstila še zadnje kratke “vejice” na vrhu, sem “bambusovo” drevo z barvo v razpršilu prebarvala v belo. Zaradi stabilnosti sem morala uporabiti podlago in ker smo doma ravno imeli nekaj debelejšega stiropora sem kar vanj zapičila tri ogrodne palice drevesa. Prav mi je zopet prišel v kurilnici posušen domači mah, ki je lepo pokril stiropor na katerega sem ga prilepila z lepilom za les. Z drobnimi belimi lučkami drevesce izgleda kot praznično okrašen Eifflov stolp. Napekla sem še dišeče domače steklene medenjake in z njihovo pomočjo smo pričarali prav prikupno praznično drevesce. Vsaj naša Pehta je bila navdušena in njen knez baje tudi in to je najvažnejše! Ko bodo pa prazniki mimo in bodo piškoti zginili v trebuščkih, bo lahko “smrečica” z lučkami v kotu sobice v Ljubljani služila  za pričaranje romantičnega vzdušja kot stoječa svetilka.ana drevo lucke


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja