Listnati Ohrovt

Listnati ohrovt sem odkrila zares pozno. Pravzaprav šele lansko leto, ko sem se resneje začela ukvarjati z vrtnarjenjem na našem vrtu.

Malo sem pobrskala za podatki o njem, da zapolnim vrzeli svojega znanja.

Kljub temu, da o njem vem tako malo, ga človeštvo pozna že najmanj 400 let in je bil menda med najstarejšimi vrtninami, ki so jih gojili v Sredozemlju. Našli bi ga v vsakem vrtu zahodne Evrope.  Malo spominja na divje zelje. Ima kodraste liste in ga poznamo več vrst glede na velikost. Lahko je nizke, srednje in visoke rasti.  Glede na to, da je to precej nezahtevna zelenjava za pridelovanje, sem se odločila in nabavila dve sadiki (višje sorte), saj malce svežih vitaminov pozimi nikakor ni odveč. Za uporabo je itak najboljši v zimskih mesecih, ker je veliko okusnejši  po kakšni slani, ko ga mraz malce omehča. Med rastjo listnati ohrovt okopljemo, visoke sorte po potrebi osujemo, da dobijo korenine oporo in rastline ne poležejo. Kadar je suša je fino, če korenine pred izsuševanjem pokrijemo z zastirko. Pozno jeseni pričnemo z obtrgovanjem listov, ker tako pospešujemo nastanek novih. Obtrgano rastlino lahko pustimo v zemlji. Tako nam bo zgodaj spomladi iz nje pognalo novo listje, ki ga bomo pobrali kot naš prvi pridelek na vrtu in si popestrili jedilnike s svežo zelenjavo že v mesecu marcu.

Dokler nisem prebrala sploh nisem vedela, da listnati ohrovt med vsemi kapusnicami vsebuje največ beljakovin, veliko mineralov, predvsem  železa, kalija, kalcija in fosforja. Seveda je poln tudi vitaminov in ima polno vseh mogočih zdravilnih lastnosti, zmanjšuje količino holesterola v krvi in preprečuje aterosklerozo. Podobno kot zelje ga prištevamo med najstarejše zdravilne rastline. Stolčene liste so včasih priporočali za zdravljenje gnojnih ran, si z njimi lajšali bolečine v glavi in zobeh. Cenjeni so bili kot obloga pri oteklinah, opeklinah, kožnih razjedah, preležaninah in ekcemih.  Jedi iz listnatega ohrovta pa so cenili kot zdravilne tudi pri želodčnih in črevesnih težavah.

Poleg vseh teh zgoraj naštetih zdravilnih lastnosti je tudi zelo okusen za pripravo različnih jedi kot so razne juhe, prikuhe, solate, omake, narastke, stisnemo ga lahko celo v sok. Kuhamo ga v malo vode in na hitro, da ohranimo čim več vitaminov in hranilnih snovi.

Moja juha z listnatim ohrovtom:

Natrganim listom najprej odstranim trd žilnat osrednji del in uporabim samo nakodrane liste. Na malce maščobe prepražim strok ali dva narezanega česna, nato dolijem vodo in v krop dodam kose listov ohrovta in na kocke narezan krompir. Dodam še kocko ali dve domače (zmlete in v kocko zamrznjene) zelenjave in seveda sol, poper, pa brez (zame za vse enolončnice) obveznega šetraja tudi ne gre. Ko se zelenjava zmehča jo pretlačim s paličnim mešalnikom in čisto na koncu pride še dodatek v obliki kisle smetane. Kadar je ta juhica zame glavna jed, pa med kuhanjem v opekaču popečem še dva toasta, ju nato opečena narežem na kockice in posujem po juhi. Popoln in okusen obrok!