Praznični dnevi so takšni, kot si jih naredimo sami. Nič nam ne pomagajo čudovita darila in zunanji blišč, če ne čutimo notranjega veselja in radosti. Vse ostalo si lahko pričaramo tudi z domišljijo. Zame se na nek način začnejo predpraznični dnevi, ko začneva z Velecenjenim pripravo za doma narejene voščilnice, ki jih nato razpošljeva prijateljem. Vsako leto jih je več in vsako leto je večji izziv in veselje, ko se lotiva priprav in izdelave. Že vsaj petnajst let bo tega, kar sem se odločila, da nekaterim prijateljem namesto kupljenih vizitk pošljem tako, doma narejeno. Bili so zelo veseli in tako je izdelava domačih novoletnih voščilnic postal lep predpraznični običaj. Spomnim se, da jih eno leto vmes nisem uspela izdelati, mislim, da sem zbolela, pa sem prejela kar nekaj zaskrbljenih vprašanj zakaj niso dobili domačih voščilnic in ali so se nam morda kaj zamerili. Res pa je, da mi je izdelava v veselje, še celo Velecenjeni je zadnja leta čisto »noter padel« in z veseljem zelo plodno (predvsem po tehnični plati) sodeluje pri nastanku vizitk. Težim k temu, da ima voščilnica rdečo nit, da je kolikor se le da narejena iz naravnih materialov in po možnosti uporabna kot novoletni okrasek za smrečico.
Letos je tako končno prišel na vrsto dolgo načrtovan medenjak. Poizkusna serija nekaj medenjakov je uspešno in brez poškodb prestala poštni transport do Ljubljane, tako, da sem se konec novembra veselo lotila peke medenjakov. Mimogrede sem na spletu naletela še na »steklene piškote«, tako, da sem tudi to uporabila pri peki mojih prazničnih medenjakov. Pekla sem trde medenjake, take, ki se omedijo šele čez čas.
Star predvojni recept za testo sem rahlo priredila po svoje:
35 dag moke (mešala sem belo in rženo moko, dodala pa sem še nekaj rožičeve moke)
20 dag sladkorja v prahu
3 velike žlice medu (za medenjake se po tradiciji uporablja ne tako sladek kostanjev med)
2 jajci
10 dag mletih (malce prepraženih) mandeljnov in lešnikov
1 noževa konica pecilnega praška
cimet, klinčki, kajenski poper, muškatni orešček, ingver, piment
ali pa kar žlička pripravljene začimbe za medenjake
Iz vseh sestavin zamesimo testo in ga čez noč pustimo počivati na sobni temperaturi. Naslednji dan ga razvaljamo na
pomokani mizi približno 5 mm debelo in izrežemo poljubne oblike, na primer zvezdice. V en krak sem s slamico naredila luknjico skozi katero sem, ko so bili
pečeni potegnila vrvico za obešanje. Ker sem se odločila, da bom delala »steklene medenjake«, sem v zvezdico vtisnila še manjši modelček zvezdice, tako da je nastala zvezdasta luknjica, v katero sem nato pred peko položila trd bonbon (npr. 505 s črto). Medenjake z bonbonom sem polagala na peki papir in vse skupaj pekla pri 200 stopinjah cca 8-10 minut. Bonbonček se lepo raztopi ravno pravi čas, ko je medenjak pečen. Nato pekač vzameš iz pečice in medenjake z raztopljenim bonbonom, ki se lepo ujame v luknjico piškota, pustiš še kakšnih 10 minut, da se bonboni ohladijo in strdijo v lepo barvasto stekelce in dobro spojijo z medenjakom.
Glede na mojo izkušnjo ni potrebno predhodno drobiti trdih bonbonov, če je luknjica v piškotu dovolj velika. Paziti pa je potrebno tudi, da je debelina piškota vsaj 5 mm, da se bonbon ne bi prelil preko robov.
Pečene piškote sem za lepši lesk (tam kjer ni bilo sladkornega okenca) s čopičem premazala še z medeno vodo (v vodi stopljenega malce medu). In seveda je bilo potrebno medenjake tudi primerno okrasiti s sladkim snegom (stepamo beljak; najbolje nad soparo; s počasnim dodajanjem sladkorja v prahu – na 1 beljak cca 90 g sladkorja v prahu).
Pečene piškote, ki so trdi kot kamen spravimo v pločevinasto škatlo. Če v škatlo damo polovico jabolka bodo čez dan ali dva medenjaki prav primerno mehki. Jaz pa sem želela ohraniti njihovo trdnost, saj so služili kot »glavni igralci« za našo novoletno voščilnico, kasneje morda tudi kot okrasek za novoletno jelko in čez čas bodo prav primerni tudi za gurmanske užitke, saj se bodo sami od sebe omedili in omehčali.
Medenjaki so bili tako skrbno shranjeni v pločevinasti škatli. Sedaj pa je bilo potrebno pripraviti vizitko, ki bo varno »skrila« medenjak, da bo nepoškodovan pripotoval na domove naših prijateljev.
I
zrezala sva vizitke in nato na desni strani notranje strani nalepila prozorno folijo, da se medenjak s svojim sladkornim okencem ne bi prilepil na papir vizitke. Na prozorno folijo sva nalepila kvadrat iz stiropora v katerega je Velecenjeni predhodno z grelno žico po šabloni izrezal smrečico. Stiropor sem nato pobarvala z belo barvo in ga še malce okrasila z bleščicami, ker bi naj predstavljal zasneženo pokrajino (ki je letos žal ni…). Nato je prišel na vrsto medenjak, ki sva ga vpela v okrilje izdolbljene smrečice. Na koncu sva ga še varno pokrila s prosojnim paus papirjem, na katerega sva izpisala še voščilo povezano z medenjakom. Še rdeča kuverta …….in naše vizitke so lahko romale k našim prijateljem, da jim v našem imenu zaželijo sladko, dišeče prihajajoče leto.
