V življenju se kar naprej srečujemo z raznimi odhodi…..lažjimi, težjimi, začasnimi in tistimi čisto dokončnimi na koncu našega življenja. Tudi v mojem življenju je tako. Včasih odhajam na hitro, drugič zopet za to potrebujem več časa – celo let. Vedno pa po iskrenem in poštenem premisleku, kadar je v moji moči, da lahko o odhodu odločam sama. Zato, ko ugotovim, da mora moja pot drugam, to tudi naredim in se ne oziram več nazaj. S sabo vzamem dobre in lepe spomine, tiste manj lepe in grenke pa skrbno odlagam na kompost, da se predelajo in morda čez leta postanejo koristno gnojilo izkušenj in spoznanj na mojih novih poteh. Žal se je zopet izkazalo kako nehvaležno je biti zanesljivo, potrpežljivo in cenovno ugodno trpežno blago.
In kot pravijo: Edina stalnica v življenju je sprememba.
Naš stari dobri Ježek pa takole:
Draga moja Berni, pograšam te.
Ne najdem besede z katerimi bi ti opisala kako mi je hudo.
Bodi taka kot si, in se ne spreminjaj ker to si TI.
Rada te imam