….ali…MOJ DRAGI ZMORE!
foto: Katič
Ja resnično! Naša nečakinja, ki jo je resno zaskrbelo za zdravje Velecenjenega, ga je dan prej strogo prijela: »A ti je tega treba!?« Jaz pa sem bila raje tiho, saj vem; kar si Velecenjeni zapiči v glavo, lahko prepreči le še višja sila.
Kaj namerava sem izvohala zato, ker je zadnje dni starega leta nekako bolj podrobno spremljal vremenske razmere, čeprav sva nameravala Novo leto preživeti doma. Precej ga je pretresla napoved, ko so za prvega napovedovali temperature tam okoli -15⁰C. Kljub napovedanim nizkim temperaturam, pa je zaupal v svojo dobro telesno pripravljenost (beri: podkožno »podloženost«), tako da je upal, da mu mraz vseeno ne bo prišel do kosti.
In je šel naš junak na celjsko Špico ter skupaj s še 33 drugimi norci (na čelu s celjskim županom) zaplaval v hladni Savinji, katere temperatura je prilezla do borih 1⁰C nad lediščem! V tople bunde, kape in rokavice zavitih firbcev nas je bilo na obeh bregovih Savinje zbranih (tudi rekordnih pravijo) 1.500. Vam povem, je bilo mrzlo tudi zunaj (-3⁰C), čeprav smo bili že malce navajeni saj smo imeli dva dni nazaj še hujši mraz. Moram priznati, da me je malce pa le skrbelo za Velecenjenega, saj imam še konec koncev kar
nekaj načrtov povezanih z njim. Glede na to, da sem bila prvič na tem tradicionalnem Novoletnem plavanju v Savinji (mimogrede: letos je bilo že šestič), sem se malo pogovarjala z bolj izkušenimi gledalci in eden me je potolažil: »Ne se sekirat, vsi priplavajo ven iz vode…..drugače jih pa Savinja prinese…«. Tiljubibogec potem me je pa res malce zaskrbelo. Pa ni bilo nobene potrebe. Pogumno so eden za drugim zaplavali in tudi (sami) prilezli spet ven, se junaško sprehodili v kopalkah po bregu Savinje in nato smuknili v tople prostore kjer so se ogreli in oblekli.
Naš junak je tako dokazal, da človek lahko izpolni marsikateri izziv, če je le dovolj pogumen in (vsaj) malo nor.
svaka čast tvojemu dragemu, Pa to je noro brrr. si pa res upa,no zdaj je tudi dokaz da je zdrav.tako da mu mi res čestitamo Dejan in Nenči