So rekli: “Arbeit macht frei”! Pa zdrav duh v zdravem telesu in kar je še takšnih parol. Vendar dejstvo je, da je tu pomlad in torej kakšne velike izbire ni. Na vsakem vogalu na nas preži delo in nemogoče se mu je izogniti. Še naš par indijskih tekačic čisto zmeden teka od ene do druge gredice in veselo kljunari po prekopani zemlji. Dela je toliko, da vsaj pri nas, niti slučajno ne bo mogoče vsega opraviti v pravem času. Torej delamo postopoma korak za korakom, tako “kot nam delo kaže” bi rekla naša teta.
Velecenjenega sem prepričala, da bi bilo fino in nujno potrebno postaviti še eno visoko gredo. Menda sem bila tako prepričljiva, da je sedaj res že postavljena. Očitno so mu te visoke grede prirasle k srcu. V naslednjih mesecih pa nas čaka še postopna zasaditev le-teh in prav zanima me, kako se bodo obnesle v praksi.
Pod slamo sem potaknila nekaj malega zgodnjega krompirčka – kifeljčka. Posejala korenček med zimski česen, ker je bil ravno prostor. Obrezali smo robide in kosmulje, Velecenjeni pa brajdo, obe vrbi in tisto nekaj sadnih dreves, ki so preživela. V
zelenjavnem vrtu še nismo naredili velikih korakov. V glavnem obrezujemo suhe veje, dodajamo zemljo kjer je potrebna in se pripravljamo na tisto “veliko setev”, ki bo sledila enkrat naslednje dni. Pa pridno jemo solato iz naše tople grede. Letos sem vzgojila zopet nekaj svojih sadik pisanih manjših paradižničkov, nekaj paprik in jajčevcev. Ko bodo dovolj veliki in bo zadosti toplo vreme, bodo nekje maja upam, šli na svoja mesta v vrtu in visoke grede.
Skratka, tale marec je minil, kot bi ga pihnil in kmalu bo tu Velika noč. Še dobro, da bo letos malce kasneje kot lani. Dokončati moram še moj vsakoletni spomladanski post, da potolažim mojo luskavico in očistim telo strupov, ki so se nabrali preko zime.
In ker na koncu vsakega tunela sveti luč, bo svetila tudi na koncu tega. Po večini opravljenega začetnega dela na vrtu……ko bo v zemlji večina semen in še ne bo čas za sajenje sadik….ko bo mimo moj post …..in če bo kolikor toliko lepo vreme….naša mala četica pogumnih (ali pa norih, ker nas je večina čisto brez kolesarske kondicije) načrtuje kolesarski teden. Če bo vreme in čas na naši strani bom o tem poročala. V primeru slabe vremenske napovedi, se bom pa čisto zadovoljila tudi s tem, da me bo Velecenjeni peljal na Bled na kremšnite. Ali veste, da imajo neke nove vrste kremšnit!? Tudi to ne bi bilo slabo preizkusiti. Sicer je pa vseeno kakšna lučka je na koncu tunela, samo da sveti!!


