browser icon
You are using an insecure version of your web browser. Please update your browser!
Using an outdated browser makes your computer unsafe. For a safer, faster, more enjoyable user experience, please update your browser today or try a newer browser.

Bogovsko II

Objavil dne 20/03/2016

Ali  KAKO JE, KO SI MATI ZLOMI GLEŽENJ

20160301_084439Samo dva dni po tem, ko sva se z Velecenjenim srečno in varno vrnila s potepanja po jugu Italije, mi je uspelo lastnonožno potrditi  statistično ugotovljeno dejstvo, da se največ nesreč zgodi doma. In jaz, ki sem se vedno zmrdovala nad statistiko, češ da je le točen zbir netočnih podatkov, moram sedaj priznati – res je – statistika ima (včasih) prav! Pri pospravljanju sem stopila na zložljiv stol, ki je opešal pod mojo težo in se skupaj z mano ne preveč nežno zložil po tleh. Levo stopalo je gledalo nekam v levo, koleno pa v nasprotno smer….khm… Skratka: gleženj imam zvit, zlomljen in potrgane vezi…. Več si v dani situaciji res nisem uspela uničiti…., če bi pa lahko, si verjetno tudi bi! Ker jaz, ko se spravim k delu, to opravim temeljito! Med potjo, ko je medicinska sestra potiskala posteljo z mojo malenkostjo proti travmatološkemu oddelku, sem Velecenjenemu dajala osnovne napotke »preživetja« doma in tarnala, le kdo bo sedaj do konca uredil novo stanovanje naših, ki se vračajo iz Amerike, kdo bo urejal vrt……. Pa me je vrla medicinska oseba ustavila v mojih izlivih »nujnopotrebnosti« rekoč, da bi se lahko zame končalo še veliko slabše. Res je….in so se mi pred očmi takoj zvrstile krvave slike poškodbe glave in bognedaj zlom vratu!! Ona pa je takoj uslužno postregla s pravim odgovorom, in sicer: da bi si lahko pregriznila jezik!! Japajde…. pri meni je to vitalni organ…res je!

Mojo premično bolniško posteljo so zapeljali v sobo, kjer hranijo sanitetni material (nimam pojma zakaj). Velecenjeni in sine sta nekaj časa zgubljeno stala ob meni, nato pa sem ju napotila domov, da mi prineseta nujne potrebščine, za čas dokler bom v bolnici. Kmalu se je namesto njiju pojavila moja draga prijateljica, ki je ena izmed redkih ljudi, ki me prenaša v vseh mojih stanjih in razpoloženjih. Vsak od bolniškega osebja, ki je slučajno prišel v to mojo »rumpl kamro« po sanitetni material, se je pozanimal o moji poškodbi, eden mi je nogo imobiliziral z napihnjeno blazino, drugi je prinesel led……. Nato pa jim je končno uspelo z iglo najti mojo žilo, da sem pričela dobivati nekaj proti bolečinskega. Od devetih zjutraj, ko sem prispela na urgentni blok, so me pregledali, poslali na rentgen in CT…….večkrat in neuspešno kopali po mojih rokah, da bi našli moje žile, ki so se v šoku skrile……. In mi trikrat poizkušali spraviti nogo v pravilni položaj – tudi brezuspešno. Končno so vdeli mojo žilo in spoznala sem, da je opij zakon! Moji dragi prijateljici sem začela pripovedovati vedno bolj vesele zgodbice in takoj je vedela, da stvar prijema. Končno se je našel tudi doktor junak, ki mu je uspelo spraviti moj gleženj v bolj normalno lego……..in ti šment….takoj za tem nisem bila več nujni primer in zato pristala na zadnjem mestu na seznamu operacij za ta dan. Vmes je v »rumpl kamro« zašla tudi fizioterapevtka in mi ob pogledu na mojo nogo takoj prinesla v podpis reverz za bergle. Prijateljico sem poslala domov, ker je ta dan storila že več kot dovolj zame. Spotoma pa je dušica draga v mavčarni z reverzom prevzela še moje prve bergle. Velecenjeni se je tudi oglasil še enkrat na hitrico in mi prinesel »nujno« potrebne stvari, ki jih pač potrebuješ v bolnici. In tako sem dobila: mp3, računalnik, mobitel, šminko, puder, maskaro za oči……no dobro, prinesel mi je res tudi krtačko za zobe in zobno pasto……copatov pa ne. Ko je osebje opazilo mojo opremo, so mi prijazno nemudoma priskrbeli kar dve gesli za wifi dostop. No in ko je bilo poskrbljeno za ves spremljevalni program, so se me ob šestih zvečer končno, po celodnevnem postu (če ne štejemo tistega opija direkt v žilo), preživetim v »rumpl kamri«, usmilili in me odpeljali v operacijsko. Dve medicinski sestri in en brat so me dostavili in prevzeli so me sami luštni in prijazni fantje v zelenem….opij je očitno še vedno deloval. Po uri in pol so me vrnili na oddelek travmatologije, oplemeniteno in armirano z nekaj vijaki in ploščico, z zašitimi vezmi…..in sponkano na obeh straneh polomljenega gležnja…..Vse skupaj so mi skrbno zavili v gipsasto longeto do kolena. Na mojih morebitnih prihodnjih potovanjih mi bo torej še bolj žvižgalo pri pregledih na letališčih. Sedaj bo najbolje, da kar takoj povem, da imam kilo kovine v gležnju, dve kili kamnov v kufru in plasto slame v glavi. Velecenjeni pa je sarkastično dodal, da tistega, kar je takoj vidno, ni treba ekstra prijavljati (za tiste, ki ste malo manj hudobni kot on, naj povem, da je imel v mislih tisto slamo v glavi).

Štiri dni sem preživela v skrbni bolniški oskrbi. Ena izmed dobrih stvari v teh dneh je bil nepričakovan obisk naše hčere iz prestolnice. Takole se znajdemo pri nas, da zberemo vso našo razseljeno družino na kup, če ne gre drugače, se pa polomimo. In ker na nogo niti slučajno ne smem stopiti (in še kar nekaj časa tudi ne kaže da bom), je to eno izmed najbolj napornih potovanj v mojem življenju (pa gotovo za moje drage bližnje tudi…). Pravi statični Cammino!!

No, in tukaj se začne BOGOVSKO – 2. del. Tisti, ki ste prebrali prvi del BOGOVSKEGA veste, kako si je naš sine komaj znal sam odrezati kos kruha, da o pripravi kisle limonade niti ne govorim. Za Velecenjenega pa je bilo kuhanje hrenovke in priprava čaja vrhunec kulinaričnih spretnosti.

Ko sem prispela domov, se je torej pričelo kazati kako ta BOGOVSKI izgleda v praksi. Zajela me je prava panika, ko sem videla kaj bi morala vse postoriti, pa nisem mogla NIČESAR, saj z berglama komaj prištorkljam do wc-ja in nazaj. Po prvem šoku sem se počasi sprijaznila s prahom in neredom in se spremenila v človeškega daljinca. S svojega kota na sedežni sem dajala napotke in nasvete in se trudila biti straaaaašno potrpežljiva. In je vse kar nekako steklo……na nek način prav BOGOVSKO, saj nam drugega itak ni preostalo. Velecenjeni je samoiniciativno dokončal po svojih najboljših močeh tam kjer sem jaz končala z zlomljenim gležnjem v novem stanovanju preden so se naši vrnili iz Amerike. Doma pa smo pričeli s prvimi lekcijami kuhanja kosila. Med tednom kuha sine, za vikende Velecenjeni, v stilu oddaje na TV – Moja mama kuha bolje, kjer otroci kuhajo, mame pa samo svetujejo. V zadnjih treh tednih je tako Velecenjeni postal mojster kuhanja domače goveje juhe, priprave solat, praženega krompirja, dunajcev in panirane zelenjave. Mimogrede je opral že kar nekaj strojev perila, ga obesil, ter celo zlikal nekaj srajc. Pomagal je pri presajanju sejančkov in sejanju novih v zabojčke, jaz pa sem se sprijaznila s tem, da je kakšen sejanček klavrno »umrl«, ker je bil preveč ali premalo zalit. V nadaljevalnem tečaju naju čaka še vsaj delno pospravljanje po hiši in osnove vrtnarjenja v obliki prvega sajenje graha in krompirja na visoke grede. Tu bo šlo malo težje, ker moj glas ne nese do vrta in si bo moral zapomniti tudi po dve stvari hkrati (kar je bilo pri kuhanju problem).

Sine pa je postal rezervna domača medicinska sestra in me med drugim vozi na preveze in preglede. Med tedenskimi učnimi urami kuhanja, pa je napredoval od kisle limonade do zame še pred enim mesecem nepredstavljivih stvari. Osvojil je kar nekaj skrivnosti kuharskih mojstrov in zna pripraviti špagete z odlično mesno polivko, riž s sladko kislo omako in mesom, perfektno mesno/krompirjevo musako, špinačo s pire krompirjem, hamburgerje, za njegov krompirjev golaž pa je naša teta itak izjavila, da tako dobrega še nikoli ni jedla! Da se v njem skriva tudi pravi pekovski talent, pa je dokazal včeraj, 20160318_124750ko je po receptu s spleta spekel nutelino zvezdo. Sam je pripravil svoje prvo kvašeno testo v življenju, ga strašno spretno razvaljal, premazal z nutelo in20160318_135909 umetelno prepletel. Res ne vem kdo je bil končnega rezultata bolj vesel on ali jaz. Očitno sem bila jaz bolj presenečena kot on, ker on je itak prepričan, da vse zna.

 

20160318_140224

20160318_143212

20160318_152820

In tako je pri nas sedaj res BOGOVSKO, samo…….ali sem si morala za to res ravno gleženj zlomiti in potrgati vezi!!???  Še dobro, da je ostal nepoškodovan vsaj moj vitalni del – jezik!!

One Response to Bogovsko II

  1. Nenči

    Berni, sem že mislila da ti sin res nič ne zna narediti, pa poglej prosim te to pecivo a verjamem da tudi veliko več ve. tako lepo prosim ne me nasmejavat da res nič ne vesta tvoja moška . ma super sta , i hvala bogu da si bila priklenjena na postelju in doživela lepa presenečenja in da tudi oni nekaj skuhajo za tebe,
    hitro ozdravi
    lp

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja